|
Koledarsko branje celega Svetega pisma
117. dan branja:
Apostolska dela 11,19-30
|
Cerkev v Antiohiji
19 Tisti, ki so se razbežali pred preganjanjem ob Štefanovi smrti, so prišli do Fenikije, Cipra in Antiohije; vendar niso nikomur oznanjali besede razen Judom.
20 Med njimi pa je bilo tudi nekaj mož s Cipra in iz Cirene, ki so po prihodu v Antiohijo navezali stike tudi z Grki in jim prinesli evangelij o Gospodu Jezusu.
21 Gospodova roka je bila z njimi in veliko ljudi se je spreobrnilo h Gospodu in sprejelo vero.
22 Glas o njih je prišel do ušes jeruzalemske Cerkve, tako da so poslali Barnaba v Antiohijo.
23 Ko je prišel tja in videl Božjo milost, se je razveselil in spodbujal vse, naj z vsem srcem ostanejo zvesti Gospodu, kakor so se namenili.
24 Bil je dober človek, poln Svetega Duha in vere. In veliko ljudi se je pridružilo Gospodu.
25 Nato je odpotoval v Tarz, da bi poiskal Savla.
26 Ko ga je našel, ga je odpeljal s sabo v Antiohijo. Vse leto sta delovala skupaj v tamkajšnji Cerkvi in poučevala veliko množico. In v Antiohiji so učence najprej začeli imenovati kristjane.
27 V tistih dneh so prišli preroki iz Jeruzalema v Antiohijo.
28 Vstal je eden izmed njih, po imenu Agab, in po Duhu napovedal, da bo prišla velika lakota čez ves svet; to se je uresničilo pod Klavdijem.
29 Sklenili so, naj vsak izmed učencev po svojih močeh pošlje pomoč bratom, ki prebivajo v Judeji.
30 To so tudi storili ter po posredovanju Barnaba in Savla pošiljali pomoč starešinam.
|
|
|
Jozue 13-14
|
II. DELITEV OBLJUBLJENE DEŽELE
Neosvojena področja
13
1 Ko se je Józue postaral in prišel v leta, mu je GOSPOD rekel: »Postaral si se in prišel v leta, zelo veliko dežele pa je še ostalo, da jo razdelite v last.
2 Tole je dežela, ki je še ostala: vsa okrožja Filistejcev in ves Gešúr,
3 od Šihórja, ki je pred Egiptom, do ekrónske meje na severu in se prišteva Kánaancem; okrožja petih knezov Filistejcev: Gaza, Ašdód, Aškelón, Gat in Ekrón ter Avéjci;
4 z južne strani pa vsa kánaanska dežela od Mare pri Sidónu do Aféke in do meje Amoréjcev;
5 potem dežela Gebálcev, ves Libanon, kjer vzhaja sonce, od Báal Gada pod goro Hermon do Lebó Hamáta.
6 Vse prebivalce na pogorju od Libanona do Misrefót Majima, in tudi vse Sidónce pa bom jaz sam pregnal pred Izraelovimi sinovi. Ti zdaj samo razdeli Izraelu z žrebom v dedno last deželo, kakor sem ti zapovedal.
7 Zdaj torej razdeli to deželo v dedno last deveterim rodovom in polovici Manásejevega rodu.«
Razdelitev Transjordanije
8 Skupaj z drugo polovico Manásejevega rodu so Rúbenovci in Gádovci že dobili svojo dediščino, ki jim jo je dal Mojzes onkraj Jordana na vzhodu, kakor jim je GOSPODOV služabnik Mojzes dal:
9 od Aroêrja na obrežju reke Arnóna in mesta v sredini reke, ter vso médebsko ravnico do Dibóna;
10 vsa mesta amoréjskega kralja Sihóna, ki je kraljeval v Hešbónu, tja do meja Amónovih sinov;
11 Gileád, ozemlje Gešuréjcev ter Maahčánov, vse pogorje Hermon in ves Bašán do Salhe.
12 Dalje vse kraljestvo bašánskega kralja Oga, ki je kraljeval v Aštarótu in Edréju; poslednji izmed ostanka Rafájevcev, ki jih je Mojzes potolkel in razlastil.
13 Gešuréjcev in Maahčánov pa Izraelovi sinovi niso pregnali; tako Gešuréjci in Maahčáni prebivajo med Izraelci do tega dne.
14 Samo Levijevemu rodu ni dal dediščine, kajti GOSPOD, Izraelov Bog, je njihova dediščina, kakor mu je govoril.
Rubenov delež
15 Mojzes je dal rodu Rubenovih sinov delež po njihovih rodbinah.
16 Njihovo ozemlje je bilo: od Aroêrja, ki je na bregu reke Arnóna, in mesto, ki je v sredini struge, ter vso ravnico nad Médebo;
17 Hešbón z vsemi njegovimi mesti, ki so v ravnini: Dibón, Bamót Báal in Bet Báal Meón;
18 Jahac, Kedemót in Mefáat;
19 Kirjatájim, Sibmo in Ceret Šahar na gričku v dolini;
20 Bet Peór, pobočja Pisge in Bet Ješimót;
21 vsa mesta v ravnici in vse kraljestvo amoréjskega kralja Sihóna, ki je kraljeval v Hešbónu. Mojzes ga je potolkel skupaj z midjánskimi poglavarji Evíjem, Rekemom, Curjem, Hurom in Rebom ter sihónskimi knezi, ki so prebivali v deželi.
22 Beórjevega sina Bileáma, ki je bil vedeževalec, pa so Izraelovi sinovi umorili z mečem, tako da so ga prebodli.
23 Ozemlje Rubenovih sinov je tako bilo Jordan in okolica. To je dediščina Rubenovih sinov po njihovih rodbinah – mesta in njihove vasi.
Gadov delež
24 Mojzes je dal delež tudi Gadovemu rodu, Gadovim sinovom po njihovih rodbinah:
25 njihovo ozemlje je bilo: Jazêr, vsa gileádska mesta ter polovica dežele Amónovih sinov do Aroêrja, ki je nasproti Rabe;
26 od Hešbóna do Ramát Micpéja in Betoníma ter od Mahanájima do debírske meje;
27 v dolini pa Bet Horón, Bet Nimra, Sukót in Cafón, ostanek kraljestva hešbónskega kralja Sihóna, Jordan in ozemlje do konca Genezareškega jezera, onstran Jordana proti vzhodu.
28 To je dediščina Gadovih sinov po njihovih rodbinah – mesta in njihove vasi.
Delež polovice Manásejevega rodu
29 Nato je Mojzes dodelil delež polovici Manásejevega rodu. Polovici rodu Manásejevih sinov po njihovih rodbinah je pripadlo:
30 ozemlje od Mahanájima, ves Bašán, vse kraljestvo bašánskega kralja Oga in vse Jaírove vasi v Bašánu: skupaj šestdeset mest;
31 polovica Gileáda, Aštarót in Edréi; mesti Ogovega kraljestva v Bašánu pa so dobili sinovi Manásejevega sina Mahírja, in sicer polovica Mahírjevih sinov po njihovih rodbinah.
32 To je, kar je razdelil Mojzes na moábskih planjavah, onkraj Jordana, vzhodno od Jerihe.
33 Levijevemu rodu pa Mojzes ni dal dediščine. GOSPOD, Izraelov Bog, je njihova dediščina, kakor jim je bil govoril.
Razdelitev kánaanske dežele
14
1 To je dediščina, ki so jo Izraelovi sinovi dobili v kánaanski deželi in so jo razdelili duhovnik Eleazar, Nunov sin Józue ter rodbinski poglavarji rodov Izraelovih sinov.
2 Razdelili so jo z žrebom, kakor je GOSPOD naročil Mojzesu, deveterim rodovom in polovici rodu.
3 Mojzes je namreč dvema rodovoma in polovici rodu že dal dediščino onkraj Jordana; Lévijevcem pa ni dal dediščine v njihovi sredi.
4 Ker sta bila rodova Jožefovih sinov dva, Manáse in Efrájim, Lévijevcem tako niso dali deleža v deželi, razen mest za bivanje ter njihove pašnike za njihove ovce in njihovo govedo.
5 Kakor je GOSPOD zapovedal Mojzesu, tako so Izraelovi sinovi storili in razdelili deželo.
6 Tedaj so Judovi sinovi pristopili k Józuetu v Gilgálu in Jefunéjev sin Kaléb, Kenázovec, mu je rekel: »Ti dobro veš, kaj je govoril GOSPOD Božjemu možu Mojzesu glede mene in tebe v Kadeš Barnéi.
7 Štirideset let mi je bilo, ko me je GOSPODOV služabnik Mojzes poslal iz Kadeš Barnée ogledovat deželo, da bi mu prinesel sporočilo, kakor je pač bilo v mojem srcu.
8 Moji bratje, ki so šli z menoj, so ljudstvu vzeli pogum, jaz pa sem ostal zvest GOSPODU, svojemu Bogu.
9 Tisti dan me je Mojzes zaprisegel in rekel: ›Dežela, po kateri je hodila tvoja noga, bodi dedna last tebi in tvojim sinovom na veke, kajti zvest si ostal GOSPODU, mojemu Bogu.‹
10 In zdaj glej, GOSPOD me je ohranil pri življenju, kakor je govoril, in petinštirideset let je od tega, ko je GOSPOD govoril to besedo Mojzesu, medtem ko je Izrael še hodil po puščavi. Zdaj glej, danes imam petinosemdeset let,
11 še danes sem močan kakor na dan, ko me je Mojzes odposlal; kakršna je bila moja moč takrat, takšna je zdaj, da morem vojno začeti ali dokončati.
12 Daj mi zdaj to pogorje, o katerem je govoril tisti dan GOSPOD. Kajti sam si slišal tisti dan, da so tam Anákovci, mesta pa velika in utrjena. Morda bo GOSPOD z menoj in jih preženem, kakor je govoril GOSPOD.«
13 Józue ga je blagoslovil in dal Kenázovcu Kalébu, Jefunéjevemu sinu, Hebrón v dediščino.
14 Zato je Hebrón dedna last Kenázovca Kaléba, Jefunéjevega sina, do tega dne, kajti bil je popolnoma zvest GOSPODU, Izraelovemu Bogu.
15 Hebrón se je prej imenoval Arbájevo mesto, Arbá je bil velik človek med Anákovci. In dežela je bila v miru pred vojno.
|
|
|
Job 27
|
Job priseže in obdolži prijatelje
27
1 Nato je Job nadaljeval svoj govor in rekel:
2 Kakor živi Bog, ki mi je vzel pravico,
Mogočni, ki mi je raztožil dušo,
3 dokler bo dih življenja v meni
in bo Božji dih v mojem nosu,
4 moje ustnice ne bodo izrekle krivice,
moj jezik ne bo izgovoril laži!
5 Gorje mi, če bi vam dal prav,
dokler ne izdihnem, ne odstopim od svojega poštenja!
6 Trdno se držim svoje pravičnosti in je ne izpustim,
vest mi ne očita niti enega od mojih dni.
7 Naj obvelja za krivega moj nasprotnik,
za krivičnega moj nasprotovalec!
Prijatelje čaka kazen
8 Kajti kakšno upanje ima izsiljevalec,
če izkorišča, ker mu Bog prizanaša?
9 Mar bo Bog uslišal njegovo pritožbo,
ko pride nadenj stiska?
10 Se bo lahko veselil Mogočnega,
klical Boga ob vsakem času?
11 Poučil vas bom o Božjem ravnanju,
ne bom prikrival, kako je z Mogočnim.
12 Glejte, vi vsi ste to videli,
zakaj zdaj to dajete v nič?
13 To je delež krivičnega človeka pri Bogu,
dediščina, ki jo krivičniki dobijo od Mogočnega:
14 če se mu množijo sinovi, se za meč,
njegovi otroci se ne bodo nasitili s kruhom.
15 Tisti, ki bodo ostali za njim, bodo s smrtjo pokopani,
njegove vdove jih ne bodo objokovale.
16 Čeprav si kopiči srebro kakor prah
in si pripravlja oblačil kakor iz ila:
17 on jih pripravlja, a pravični jih oblači,
in srebro dobi pošteni.
18 Postavil si je hišo kakor molj,
kakor senčnico, ki si jo naredi čuvaj.
19 Bogat bo šel spat, a tega ne bo storil ponovno,
komaj bo odprl svoje oči, ga ne bo več.
20 Strahovi ga bodo zajeli kakor povodenj,
čez noč ga bo odnesel vihar.
21 Vzhodni veter ga bo vzdignil in bo moral iti,
odnesel ga bo iz njegovega kraja.
22 Spustil se bo nadenj in mu ne bo prizanašal,
pred njegovo roko bo moral kar naprej bežati.
23 Zaploskal bo z rokami proti njemu
in zatulil proti njemu iz svojega kraja.
|
Slovenski standardni prevod, © 1996, 1997 Svetopisemska družba Slovenije |
|
Zadnja sprememba: 7.4.2021 12:02 Stran zgenerirana v 0.0150s
|
